Kmečki upori
KOROŠKA KMEČKA VSTAJA 1478
· po prvem vdoru Turkov na Koroško (1743), se kmetje združijo v zvezo za
protiturško zaščito
· marca 1478 se začne velika vstaja v nemški Dravski dolini nad Beljakom, širi se na
slovensko Koroško do Podjune
· Namen zveze : sami želijo urejati odnose z vladarjem in braniti deželo brez dragih
najemnikov, vzeti hočejo vso sodno oblast plemstvu in odstavljati neustrezne
duhovnike
· popolnoma odklanjajo fevdalna bremena
· kmalu je zveza poražena, premaga jo močnejša turška vojska, nato pa jo uničijo še
domači fevdalni gospodje
VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR 1515
· največji upor na slovenskih tleh
· traja od konca februarja do konca julija 1515
· Vzroki: beneška vojna ohromi trgovino; višanje davkov za vojne potrebe; plemstvo
neusmiljeno izterjuje in postavlja vedno nova fevdalna bremena + kuga, lakota in
potres + Turki opustošijo Belo Krajino in Dolenjsko
· že 1513 začetki upiranja, nastanejo kmečke zveze na Tolminskem, Kobariškem, na
Gorenjskem, Kočevskem, Dolenjskem in Štajerskem, ki postanejo žarišča več
hkratnih uporov
· marca 1515: množična zborovanja in obračuni s plemstvom
· uporniki osvajajo gradove in terjajo »staro pravdo«
· upor se širi: na zahodu do Kočevja, Tolmina in Beljaka, na severu do črte Beljak –
Labotska dolina – okolica Gradca na vzhodu do okolice Maribora
· trdnejše povezave med upornimi območji niso dosegli
· kmečko vojsko premaga cesarska vojska in deželni oddelki
· kruto maščevanje plemstva
· uvedba novega, puntarskega davka
HRVAŠKO SLOVENSKI KMEČKI UPOR 1573
· začne se pozimi 1573 in traja 14 dni
· Vzrok i: slabšanje položaja podložnikov v posameznih zemljiških gospostvih; višanje
in uvajanje novih obvez; naraščanje davkov; žaljivo in okrutno ravnanje fevdalnih
gospodov; višanje cen; prepovedi kmečkega trgovanja; neupoštevanje upravičenih
kmečkih pritožb
· sprva upor zajame Hrvaško Zagorje, širi se čez Sotlo na Štajersko
· do leta 1572 se upirajo le podložniki Franja Tahyja
(posestvi SusedStubica
v
Zagorju in Štatenberg na Štajerskem)
· pridružijo se uporniki iz Radeč in Podsrede ter Krškega
· večje bojne skupine, več voditeljev upora – glavni je Matija GUBEC, ki mu pomaga
Ilija Gregorić
· Cil j: pobiti fevdalne gospode in ustanoviti cesarsko namestništvo v Zagrebu, sami
naj bi nato pobirali davke in dajatve, skrbeli za vojno krajino in odstranjevali
župnike, izbrisali bi pokrajinske in državne meje.
· hrvaško, štajersko in kranjsko plemstvo jih premaga
· kruto kaznovanje upornikov
DRUGI VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR 1635
· več žarišč upora: okolica Vranskega, Laškega, Trbovelj, Gornjega grada do
Ojstrice, na Krasu in drugod po Kranjskem
· uporniki zavzamejo okoli 85 gradov in plemiških postojank
· slaba organizacija
· upor zadušijo krajišniki iz vojne krajine
TOLMINSKI UPOR 1713
· žarišče upora je na Tolminskem
· Vzrok i: večanje dajatev na trgovino z mesom in vinom, večanje državnih davkov in
uvajanje novih
· uporniki osvobodijo zaprte kmete, ki niso hoteli plačati davkov
· večji upor izbruhne kmalu zatem in se razširi čez Kras skoraj do Trsta, delno na
Kranjsko in v Brda
· plemstvo upor zaduši s krajišniki in cesarsko vojsko