Kmečki upori
KOROŠKA KMEČKA VSTAJA 1478
· po prvem vdoru Turkov na Koroško (1743), se kmetje združijo v zvezo za
protiturško zaščito
· marca 1478 se začne velika vstaja v nemški Dravski dolini nad Beljakom, širi se na
slovensko Koroško do Podjune
· Namen zveze : sami želijo urejati odnose z vladarjem in braniti deželo brez dragih
najemnikov, vzeti hočejo vso sodno oblast plemstvu in odstavljati neustrezne
duhovnike
· popolnoma odklanjajo fevdalna bremena
· kmalu je zveza poražena, premaga jo močnejša turška vojska, nato pa jo uničijo še
domači fevdalni gospodje
VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR 1515
· največji upor na slovenskih tleh
· traja od konca februarja do konca julija 1515
· Vzroki: beneška vojna ohromi trgovino; višanje davkov za vojne potrebe; plemstvo
neusmiljeno izterjuje in postavlja vedno nova fevdalna bremena + kuga, lakota in
potres + Turki opustošijo Belo Krajino in Dolenjsko
· že 1513 začetki upiranja, nastanejo kmečke zveze na Tolminskem, Kobariškem, na
Gorenjskem, Kočevskem, Dolenjskem in Štajerskem, ki postanejo žarišča več
hkratnih uporov
· marca 1515: množična zborovanja in obračuni s plemstvom
· uporniki osvajajo gradove in terjajo »staro pravdo«
· upor se širi: na zahodu do Kočevja, Tolmina in Beljaka, na severu do črte Beljak –
Labotska dolina – okolica Gradca na vzhodu do okolice Maribora
· trdnejše povezave med upornimi območji niso dosegli
· kmečko vojsko premaga cesarska vojska in deželni oddelki
· kruto maščevanje plemstva
· uvedba novega, puntarskega davka
HRVAŠKO SLOVENSKI KMEČKI UPOR 1573
· začne se pozimi 1573 in traja 14 dni
· Vzrok i: slabšanje položaja podložnikov v posameznih zemljiških gospostvih; višanje
in uvajanje novih obvez; naraščanje davkov; žaljivo in okrutno ravnanje fevdalnih
gospodov; višanje cen; prepovedi kmečkega trgovanja; neupoštevanje upravičenih
kmečkih pritožb
· sprva upor zajame Hrvaško Zagorje, širi se čez Sotlo na Štajersko
· do leta 1572 se upirajo le podložniki Franja Tahyja
(posestvi SusedStubica
v
Zagorju in Štatenberg na Štajerskem)
· pridružijo se uporniki iz Radeč in Podsrede ter Krškega
· večje bojne skupine, več voditeljev upora – glavni je Matija GUBEC, ki mu pomaga
Ilija Gregorić
· Cil j: pobiti fevdalne gospode in ustanoviti cesarsko namestništvo v Zagrebu, sami
naj bi nato pobirali davke in dajatve, skrbeli za vojno krajino in odstranjevali
župnike, izbrisali bi pokrajinske in državne meje.
· hrvaško, štajersko in kranjsko plemstvo jih premaga
· kruto kaznovanje upornikov
DRUGI VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR 1635
· več žarišč upora: okolica Vranskega, Laškega, Trbovelj, Gornjega grada do
Ojstrice, na Krasu in drugod po Kranjskem
· uporniki zavzamejo okoli 85 gradov in plemiških postojank
· slaba organizacija
· upor zadušijo krajišniki iz vojne krajine
TOLMINSKI UPOR 1713
· žarišče upora je na Tolminskem
· Vzrok i: večanje dajatev na trgovino z mesom in vinom, večanje državnih davkov in
uvajanje novih
· uporniki osvobodijo zaprte kmete, ki niso hoteli plačati davkov
· večji upor izbruhne kmalu zatem in se razširi čez Kras skoraj do Trsta, delno na
Kranjsko in v Brda
· plemstvo upor zaduši s krajišniki in cesarsko vojsko

Čas od konca 15. do konca 16. stoletja je na Slovenskem čas velikih kmečkih uporov, obrambe pred Turki, nastanka novih mest, čas humanizma in protestantske reformacije, ki ima za razvoj slovenskega naroda odločilen pomen.

Kmečki upori

Vzroki za kmečke upore so bili številni: uvedba novih direktnih davkov deželnemu knezu, spreminjanje starih fevdalnih dajatev v nove, manj ugodne oblike (npr. uvajanje tlake), ki so kmetu preprečevale vsakršno možnost izboljšanja položaja, nezadovoljstvo s slabo obrambo dežele, zaradi česar je najbolj trpelo kmečko prebivalstvo.

Prvi so se začeli upirati kmetje na Koroškem. Porazili so jih poleg gospode še Turki, ki so prav takrat pridrli čez Predel na Koroško.

V prvih mesecih leta 1515 je na Kranjskem zrasla velika kmečka zveza, ki se je razširila tudi na Štajersko in na kras, zato ta upor imenujemo vseslovenski. To je bil  upor »za staro pravdo« (pravice napisane v urbarijih). Po brezuspešni pritožbi pri cesarju Maksimilijanu so kmetje požgali več gradov in zavzeli celo Brežice. Računa se, da je bilo spomladi leta 1515 na višku punta v puntarijo vključenih približno 80.000 podložnikov. Plemstvo je prosilo za pomoč cesarja. Ta je sredi junija poslal najemniško vojsko, ki je porazila kmečke upornike. Sledila je kruta kazen in kmetje so morali odslej plačevati poseben »puntarski davek«.

Iz slovenskega kmečkega upora so ohranjene na nemškem tiskanem letaku prve slovenske tiskane besedi, ki so bile geslo upornikom »stara pravda« in »leukup, leukup, leukup uboga gmaina«.

Leta 1572 je izbruhnil največji kmečki upor na Slovenskem in Hrvaškem zaradi nasilja madžarskega graščaka Tahija. Uporniki so zahtevali občno svobodo in enakost stanov, splošno davčno in vojaško dolžnost ter ukinjanje carin in mitnic. V Zagrebu so hoteli postaviti posebno cesarsko vlado, ki bi pobirala davke in branila mejo pred Turki. Februarja leta 1573 je bila kmečka vojska pod Gubcem na Stubiškem polju pobita. Mnogo upornikov je bilo pobešenih in voditelji usmrčeni.

Kmečki upori so se na Slovenskem nadaljevali z večjo ali manjšo intenzivnostjo še celih 250 let, vse do odprave fevdalizma.

Vplivi renesanse in humanizma

Živahen pretok trgovine in ljudi skozi slovenske dežele je vanje v drugi polovici 15. in v začetku 16. stoletja prinašal tudi renesančne in humanistične ideje. Tudi iz slovenskih dežel so ljudje študirali na univerzi na Dunaju ter na nemških in italijanskih univerzah. Večina prebivalstva je bila nepismenega, pisati so znali le redki fevdalci. Pomembni izobraženci, povezani s slovenskimi deželami so bili humanistično izobraženi: Slatkonja (v 16.stoletju vodja cesarjevih dvornih pevcev in glasbenikov, imenovan za dunajskega škofa), Žiga Herberstein (je potoval kot cesarski predstavnik po mnogih evropskih deželah in dvakrat obiskal Rusijo), Peter Bonomo  (povezal krog humanistov na Dunaju z začetki reformacije v slovenskih dežalah), profesor filozof Matija Hvale (zavzemal se je za humanistično reformo študija filozofije na univerzi in kot prvi Slovenec napisal filozofsko delo nominalistične usmeritve).
Reformacija

Reformacija, ki je v Nemčiji dosegla vrh v dvajsetih leti 16. stoletja, se je na slovenskem ozemlju pojavila razmeroma pozno, vendar je bila za Slovence izjemnega pomena. To obdobje je postavilo temelje slovenskega knjižnega jezika in prineslo Slovencem prvo slovensko tiskano knjigo leta 1550 in leta 1584 slovenski prevod biblije. Leta 1575 pa je bila med Slovenci ustanovljena tudi prva tiskana.

Reformacija je versko prenovitveno gibanje v 16. stoletju, ki je privedlo do oblikovanja protestantizma in do razdelitve zahodnega krščanstva.

Protestantizem je ena od treh glavnih usmeritev v krščanstvu (poleg katolicizma in pravoslavja). Ime je dobil po protestu za reforme. Že v srednjem veku so se začela številna reformna gibanja za prenovo cerkvenega in verskega življenja. Katoliška cerkev je bila ena najmočnejših sil fevdalnega sveta v Evropi. Vsak poskus spremembe družbene ureditve pa je pomenil upor proti božji volji. Proti nepravilnostim cerkve je nastajal vse večji odpor med ljudstvom. Tudi humanizem in renesansa sta prinesla drug pogled na človekovo bivanje. V znanosti,  kulturi in umetnosti se je krepilo zanimanje za človeka.

Tudi tisk, izum 15. stoletja,  je širil nove misli po Evropi. Izšle so številne izdaje svetega pisma. Izobraženci so poskušali sami najti pravilno pot h krščanstvu.

Začetnik protestantizma je bil Nemec Martin Luter. Ko se je 1517. leta uprl prodajanju odpustkov, ki jih je prodajal papež za stroške gradnje nove cerkve Svetega Petra v Rimu, je žel široko odobravanje. Lutrov nauk se je med Slovenci pojavil okrog leta 1530 in se uspešno razvijal do leta l560,  po tem pa začel upadati. Prevladoval je med plemstvom in v mestih, manj med kmeti.

Zaradi protestantskih načel, verske in domoljubne vneme protestantov se je razvil slovenski knjižni jezik, saj je ideja protestantizma - da beri vsak vernik sveto pismo v razumljivem jeziku, kar silila h kulturnemu delu v slovenski besedi. Trubarju ob bok se je postavila vrsta slovenskih protestantov, ki so napisali in prevedli vrsto pomembnih knjig, s katerimi so Slovence tedaj dvignili v krog razvitih kulturnih narodov Evrope. Politično in materialno je delovanje slovenskih protestantov podpiralo veliko meščanstva in tudi mnogi plemiči.

Zaradi protireformacije je bil na Slovenskem protestantizem zatrt, ohranil se je v delno v Prekmurju in na Koroškem.

vir http://megazin.spoznaj.si/?p=1541