Na podlagi  4. člena Zakona o društvih (uradni list RS, št. 61/2006) je ustanovni zbor dne 24.02.2007 sprejel sklep o ustanovitvi KULTURNO UMETNIŠKEGA DRUŠTVA KLATI VITEZ in sprejel naslednji

STATUT
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KLATI VITEZ
Skrajšano ime:KUD KLATI VITEZ

.SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Kulturno umetniško društvo KLATI VITEZ, je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb v katero se združujejo občani ( v nadalnjem besedilu: polnopravni in ostali člani  ) z namenom in ciljem obujanja in pospeševanja  srednjeveškega in renesančnega časa v vseh njegovih pojavnih oblikah.

2. člen

Člani društva so pri svojem delu samostojni, upoštevati pa morajo odločitve in sklepe, ki jih sprejmejo organi društva.

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.
Sedež društva je na naslovu Vesela gora 10; 8232 Šentrupert.
Društvo ima svoj pečat, ki je okrogle oblike v velikosti 4x4 cm,  vsebuje sionsko lilijo, okoli nje je napis v gotskem slogu KUD KLATI VITEZ .
 ,,Blazon,, - opis grba:
Ščit poznogotska ovalna in na sredini spodaj zašiljena oblika - slovenski ščit, na modrem polju lebdi sionska lilija zlate - rumene barve, grb vsebuje še moto z latinskim napisom: fides, honor et virtus.
  (avtor pečata in grba je Kvaternik Janez)

4. člen

Društvo se lahko združuje v občinsko in območno zvezo ter v slovensko zvezo, če bi bile le-te ustanovljene, prav tako pa tudi v druge organizacije in zveze, ki delujejo na tem področju obenem pa lahko samo ustanovi katero od zvez . Društvo lahko ustanovi tudi svoje regijske centre.

5. člen

Delovanje društva je javno in zagotovljeno:
•    preko sredstev javnega obveščanja
•    s tem, da so seje organov društva javne
•    s tem, da so na seje društvenih organov vabljeni novinarji
•    z organiziranjem okroglih miz in tiskovnih konferenc
•    s pošiljanjem vabil in gradiv
•    s pošiljanjem obvestil članom o sprejetih sklepih organov društva
•    s tem, da so zapisniki vseh organov društva dostopni vsem članom društva.

Za zagotovitev javnosti dela društva ter za dajanje informacij je odgovoren predsednik .
                                                                                                              
6. člen

Namen društva je vzpodbujati kulturno, turistično kot tudi športno  dejavnost ter prebujati in raziskovati slovenske običaje in obrti na gradovih (predvsem dvorno kulturo in viteštvo) in mestih ter izven njih v času srednjega veka, renesanse in baroka, ter jih kot take tudi prikazovati in tako prispevati k poznavanju, razvoju teh dejavnosti na območju celotne države Slovenije in tudi v tujini.
Vsebina dela in nalog društva so predvsem naslednje:
•    koordiniranje dejavnosti , ki so skupnega pomena za razvoj in pospeševanje srednjeveških in
        renesančnih običajev v kraju in  Sloveniji,
•    sodelovanje z drugimi sorodnimi društvi in zvezami tako doma kot v tujini
•    organiziranje oziroma sodelovanje pri pripravi in izvedbi srednjeveških prireditev
•    organiziranje ali sodelovanje pri organizaciji turističnih, kulturnih, zabavnih in drugih prireditvah ter manifestacijah
•    opravljanje humanitarnih dejavnosti
•    umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
•    organiziranje umetniških in izobraževalnih kolonij
•    sooblikovanje kulturno-turistične ponudbe v kraju in izven njega
•    založniška dejavnost
•    animacije na temo srednji vek in renesansa
•    turistična, kulturna in športna dejavnost
•    izobraževalna dejavnost
•    informacijsko dejavnost
•    raziskovalna dejavnost

7. člen

Društvo opravlja:
•    gostinska dejavnost za potrebe društva
•    trgovinska dejavnost za potrebe društva
•    srečelov za potrebe društva
kot svojo pridobitno dejavnost. Dobiček od te dejavnosti se lahko porabi le za izvajanje osnovnih dejavnosti, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno. Društvo neposredno opravlja navedene pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje teh dejavnosti določajo zakoni in v obsegu, ki je potreben za doseganje ciljev in nalog društva. Pridobitne dejavnosti bodo opravljali člani društva, lahko pa društvo poveri neposredno opravljanje pridobitnih dejavnosti drugim pravnim osebam na temelju zakupne, najemne, podjemne ali sorodne dejavnosti.


ČLANSTVO

Članstvo delimo na:
a)   podporni član - brez pravice odločanja
b)   pridruženi član - brez pravice odločanja
c)   častni član - brez pravice odločanja
č)   polnopravni član
d)   častni polnopravni član

8. člen

Polnopravni član društva je lahko vsak polnoleten občan, ki opravi preizkusni čas kot član brez pravice odločanja (čas preizkusne dobe določi občni zbor, odbor za evaluacijo sestavljajo člani upravnega odbora, in člani častnega razsodišča) in ki podpiše pristopno izjavo in sprejme ta pravila in pravila, ki jih sprejemajo organi društva. Polnopravni član društva je lahko pod enakimi pogoji tudi tuja fizična oseba. Polnopravni člani društva so lahko pod enakimi pogoji tudi pravne osebe in pravne osebe javnega prava
( pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba te pravne osebe, ki pa ni nujno njen zastopnik). Vse vrste članstva v društvu so prostovoljna. Na željo posameznika, ki ne želi biti polnopravni član, želi pa sodelovati z društvom, društvo njegovi želji ugodi, ko ta član podpiše posebno pristopno izjavo ( taki člani zapadejo pod iste dolžnosti kot vsi ostali člani).

9. člen

Vsakdo lahko postane polnopravni član in deluje v društvu pod enakimi pogoji . Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti , podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik , od njegovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora  zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

10. člen

Častni član društva lahko postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj društva . O imenovanju častnega člana društva odloča občni zbor na predlog upravnega odbora . Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana ni polnopravni član društva, nima pravice odločanja.

11. člen

Pravice polnopravnih članov društva so:
•    da so izvoljeni v organe društva in da volijo organe društva
•    da sodelujejo pri sprejemanju delovnih programov društva
•    da sodelujejo v vseh aktivnostih, ki jih organizira društvo
•    da postavljajo organom društva vprašanja iz turistične in kulturne problematike in dajejo predloge za
        njihovo reševanje
•    da od organov društva na zahtevo dobijo pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem društvenih nalog
•    da vlagajo pritožbe v zvezi z delom društva ter njegovim finančno materialnim poslovanjem,
•    da uresničujejo svoje osebne interese na področju in v okviru dejavnosti društva
•    da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva z pisnim dovoljenjem upravnega odbora
       društva tudi pri svojem delu .

12. člen

Dolžnosti vseh članov društva so:
•    da aktivno sodelujejo pri opravljanju društvenih nalog in s svojim delom prispevajo k uresničevanju cilja in nalog društva
•    da pri društvenem delu spoštujejo in se ravnajo po teh pravilih in drugih aktih in sklepih organov društva
•    da varujejo ugled društva
•    da redno plačujejo članarino
•    da prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane društva.
•    Da  se ravnajo po stilu fair – playa
•    Da ne uporabljajo znanja pridobljenega v društvu za svojo pridobitno korist ali korist drugih, ki niso člani društva brez pisnega dovoljenja upravnega organa društva.
•    Da materialno odgovarjajo v primeru, ko zaradi njih nastanejo materialne in ostale škode na račun društva ( npr. ko zaradi malomarnosti ali namerno nastane škoda na opremi v lasti društva)

13. člen

Člani, ki nimajo pravice odločanja so vsi člani,  ki še nimajo statusa polnopravni član. Kljub temu, da nimajo pravice odločati,  so njihove pravice naslednje:
*      sodelovanje pri raziskavah, ki jih opravlja društvo
*      sodelovanje pri aktivnostih društva
*      se brezplačno usposabljajo v okviru društva
*      sodelujejo pri vseh aktivnostih društva

14. člen
Dolžnosti članov brez statusa polnopravni član imajo iste dolžnosti, kot jih imajo polnopravni člani.

15. člen

Članstvo v društvu preneha:
•    s smrtjo
•    z izstopom
•    z izključitvijo na podlagi sklepa častnega razsodišča in z potrditvijo občnega zbora
•    s črtanjem

16. člen

Član izstopi iz društva, ko poda pismeno izjavo, da ne želi biti več član. Člana črta iz članstva upravni odbor zaradi neplačevanja članarine dve leti zapored.

17. člen

O izključitvi člana iz društva odloča disciplinsko razsodišče s sklepom. Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom. Vsako izključitev mora dokončno potrditi občni zbor. Vsaka izključitev je pisna z pravnim poukom.

18. člen

Simpatizerji društva so lahko fizične in pravne osebe, katerih delo je vsebinsko povezano z dejavnostjo društva in ki društvo podpirajo s sredstvi v višini, ki jih določi upravni odbor društva. S finančnimi in drugimi sredstvi glede na svoj interes sodelujejo pri dogovorjenih skupnih projektih in akcijah za razvoj dejavnosti društva. Društvo ima lahko ima tudi sponzorje in donatorje. To so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Vsa medsebojna razmerja med društvom in sponzorji se uredijo s posebno pogodbo, ki jo s sponzorjem - donatorjem sklene upravni odbor. Sponzorji in simpatizerji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah občnega zbora, nimajo pa pravice odločanja.



ORGANIZACIJA

19. člen

Organi društva so:
•    občni zbor
•    upravni odbor
•    nadzorni odbor
•    častno - disciplinsko razsodišče
•    sekcije
•    regijski centri


Občni zbor
20. člen

Občni zbor je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani društva in se ravna po poslovniku društva, pravilniku društva in disciplinskim pravilnikom društva, ki jih je sprejel ustanovni občni zbor.
Občni zbor je reden ali izreden.
Redni občni zbor skliče upravni odbor najmanj enkrat letno.
Izreden občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo tretjine članov ali na zahtevo nadzornega odbora.
Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega mesca po tem, ko je sprejel takšno zahtevo. V nasprotnem primeru to stori predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni občni zbor sklepa samo o stvari za katero je sklican.

21. člen

O sklicu občnega zbora morajo biti obveščeni člani najmanj 8 dni pred dnevom za katerega je sklican. Vabilu za občni zbor mora biti priložen dnevni red zbora.
Vse člane društva je treba povabiti na občni zbor s pisnim povabilom.

22. člen

Občni zbor je sklepčen, če je navzočih najmanj ½  vseh članov.
Če občni zbor ni sklepčen se zasedanje odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če
Je prisotna tretjina članov.

23. člen

Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Kadar odloča o spremembah pravil društva ali kadar voli organe društva, mora za predlog glasovati najmanj dve tretjini navzočih članov.
Glasovanje je praviloma javno, razen če občni zbor ne določi drugače. Volitve organov so praviloma javne.

24. člen

Občni zbor prične predsednik društva in ga vodi do izvolitve delavnega predsedstva. ( v primeru ko je članstvo v društvu premajhno lahko na pobudo članov občnemu zboru predsedujejo člani upravnega odbora )
Občni zbor lahko na predlog upravnega odbora ali najmanj petih članov izvoli še druge delovne organe občnega zbora ter določi zapisnikarja.

25. člen

Občni zbor:
•    sklepa o dnevnem redu
•    razpravlja o delu in poročilih upravnega odbora, nadzornega odbora ter disciplinskega razsodišča
•    sprejema delovne programe društva in daje smernice za njihovo uresničitev
•    voli in razrešuje predsednika društva, ki je istočasno predsednik upravnega odbora, tajnika in blagajnika ter člane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinskega razsodišča
•    voli predstavnike društva za razne organizacije in zveze katerih član je društvo
•    sprejema statut društva, dopolnila in spremembe statuta in druge akte društva ter njihova dopolnila in spremembe
•    odloča o pritožbah članov društva zoper sklepe upravnega odbora in disciplinskega razsodišča in nadzornega odbora
•    dokončno odloča o izključitvi člana iz društva
•    sprejema finančni načrt društva in  plan dela
•    odloča o vseh drugih zadevah po predlogu upravnega odbora in nadzornega odbora ter navzočih članov, v skladu s cilji in namenom društva; o slednjem po tem, ko dobi mnenje upravnega odbora
•    odloča o vsebini pravilnika društva, delovnem poslovniku občnega zbora, pravilniku o disciplinskem postopku.
•    sklepa o prenehanju društva
•    odloča o nakupu in prodaji nepremičnin in opreme
•    odloča o višini članarine

O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga s svojim podpisom potrdita predsedujoči , zapisnikar in 2 overovatelja zapisnika.

Upravni odbor
26. člen

Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora in mu na svoje delo in ravnanje v celoti odgovarja.

27. člen

Upravni odbor šteje 3 člane in je izvoljen za štiri leta. Sestavljajo ga predsednik, tajnik in blagajnik.
Predsednik upravnega odbora sklicuje in vodi seje upravnega odbora. Upravni odbor mora imeti seje po potrebi, najmanj pa vsake pol leta. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot ½ članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih. Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa. Njihove naloge, število članov in predsednike določi upravni odbor. Člani teh delovnih teles so lahko le polnopravni člani društva. Za svoje delo so komisije, odbori, in druga delovna telesa odgovorni upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju k delu komisij, odborov in drugih delovnih teles zunanje sodelavce, ki niso polnopravni člani.

28. člen

Upravni odbor ima naslednje pristojnosti:
•    sklicuje občni zbor društva in zanj pripravi poročila
•    izvršuje sklepe občnega zbora in skrbi za izvrševanje programa dela društva
•    skrbi za materialno finančno poslovanje in sredi društva
•    ustanavlja in ukinja odbore, komisije, sekcije in druga delovna telesa za izvrševanje posameznih nalog in imenuje njih člane
•    imenuje člana upravnega odbora, ki v odsotnosti nadomešča predsednika
•    odloča o opravljanju pridobitne dejavnosti društva
•    odloča o vseh drugih društvenih zadevah v okviru določil teh pravil
•    upravlja s premoženjem društva
•    pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa
•    izmed članov upravnega odbora imenuje tajnika društva na predlog predsednika
•    pripravlja predloge aktov

Nadzorni odbor
29. člen

Nadzorni odbor šteje tri člane, ki jih izvoli občni zbor za dobo štirih let. Predsednika izvolijo izmed sebe člani nadzornega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.

30. člen

Naloga nadzornega odbora je spremljati delo vseh organov društva, ugotavljati zakonitosti sprejetih sklepov in stalno nadzorovati finančno materialno poslovanje društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča občnemu zboru, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora ne morejo pa odločati.


Častno - disciplinsko razsodišče
(v nadaljevanju razsodišče)
31. člen

Razsodišče  sestavljajo trije člani, ki jih izvoli občni zbor za štiri leta. Razsodišče je za svoje delo odgovorno občnemu zboru. Sestaja se po potrebi na podlagi zahtev članov ali organov društva. Predsednika izvolijo člani izmed sebe na prvi seji.

32. člen

Naloga razsodišča je, da ugotavlja in obravnava disciplinske prekrške članov ter na osnovi ugotovitvi krivde izreka naslednje ukrepe:
•    ustni opomin
•    javni pismeni opomin
•    izključitev iz društva

33. člen

Za prekršek se smatra vsaka hujša kršitev teh pravil in drugih aktov društva ter vsako dejanje, ki prizadene ugled in interese društva.
Razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom.
Zoper izrečeni ukrep razsodišča se lahko prizadeti član pritoži na občni zbor društva, ki o stvari dokončno odloči.

Predsednik
34. člen

Predsednik društva je izvoljen za štiri leta in zastopa društvo kot pravno osebo ter je odgovoren za zakonito delo društva. Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami v državi in v tujini. Predsednik opravlja naloge društva, ki mu jih poveri na osnovi teh pravil določi občni zbor.
Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in upravnemu odboru. Kot predsednik upravnega odbora sklicuje seje tega organa, pripravlja dnevne rede in vodi njegovo delo. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statusom in pravnim redom Republike Slovenije.

35. člen

Na predlog predsednika društva lahko upravni odbor izmed članov upravnega odbora imenuje tajnika društva, ki organizira in vodi strokovno delo društva ter pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog. Tajnika je mogoče zadolžiti tudi za delo in strokovno pomoč drugim organom društva ter delovnim telesom društva, ki jih za opravljanje posameznih nalog ustanovi in imenuje upravni odbor društva. Tajnik opravlja funkcijo do poteka mandata člana upravnega odbora in je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in občnemu zboru.

Sekcije in regijski centri

36 člen

Društvo lahko ustanovi tudi sekcije ali regijske centre. Sekcije in regijski centri so metoda dela društva, organizirane po interesnem principu članov društva.  Ustanovi jih upravni odbor na pobudo članov društva ter določi naloge, število članov in predsednika. Sekcije in regijski centri niso pravne osebe in morajo delati v skladu s statusom, programom in z vsemi sprejetimi akti društva in se ne morejo odcepiti od matičnega društva brez pismenega dovoljenja vseh organov društva in medsebojne pogodbe o sodelovanju ( v primeru, ko do odcepitve pride brez pismenega soglasja vseh organov društva in brez podpisa pogodbe o medsebojnem sodelovanju so vsi člani sekcije ali regijskega centra, ki se odcepi  materialno odgovorni po zakonu o nelojalni  konkurenci). Za svoje delo so sekcije odgovorne upravnemu odboru. Člani sekcij so lahko le člani društva.



FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

37. člen
Viri dohodkov
-    članarina,
-    darila, volila,
-    dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic,
-    prispevki sponzorjev,
-    prispevki donatorjev
-    javna sredstva,
-    drugi viri.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

38. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

39. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik ali pooblaščeni član upravnega odbora.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Blagajnik vodi finančno materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva. Letno poročilo o poslovanju mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega v mesecu marcu tekočega leta. Pooblaščena organizacija ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu. Poročilo o poslovanju pripravi nadzorni odbor.
Društvo ima svoj žiro račun pri Novi Ljubljanski banki ekspozitura Mirna. Delo blagajnika je javno.
Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.
Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli ali najame finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

40. člen

Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je last društva vpisano v inventarno knjigo. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje pa se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa občnega zbora.

PRENEHANJE DRUŠTVA

41. člen

Društvo lahko preneha:
-    po sklepu občnega zbora z večino glasov prisotnih članov,
-    po samem zakonu
-    s spojitvijo z drugim društvom ali s pripojitvijo k drugemu društvu.
V primeru prenehanja se premoženje društva prenese na konkretno sorodno društvo ki ga določi občni zbor ob sprejemu sklepa o prenehanju društva . Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

42. člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.

43. člen

Ta statut je sprejel občni zbor dne 20.02.2010 in velja takoj, uporabljati pa se prične z dnem vpisa sprememb statusa v register društev pri pristojnem organu.