Bilo bi nadvse super ako bi mi še kdo pomagal pri raziskavi mir. in treb. kotline v obdobju od 14. do 16. stoletja. Linki, podatki, ustna izročila, karkoli bi mi prišlo prav.  


_________________
»Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin.«

Vesela gora, Cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Z ustanovitvijo novomeškega kapitlja leta 1493 se je politična oblast habsburške dinastije prenesla v novomeško pokrajino, gospodarski tokovi iz Benetk in Ogleja pa so se preusmerili iz mirnsko-trebanjske pokrajine proti Novemu mestu in naprej po dolini reke Krke. Dohodki kanonikov so bili v prvi vrsti vezani na priliv sredstev iz župnij, inkorporiranih kapitlju.

V času, ko je bil Kapitelj ustanovljen, je bila šentruperška župnija ena najbogatejših na ozemlju današnje Slovenije. Kapitelj je zrasel na deblu šentruperške župnije, ki ga je napajala s svojimi dohodki štiri stoletja. Dediči prvega novomeškega prošta, šentruperškega župnika in dolenjskega arhidiakona Jakoba Auerspergerja so si zelo prizadevali, da bi delili blagostanje šentrupeške župnije z novomeškim kapitljem. Zaradi tega so se s prošti zapletali v dolgotrajne pravde. Le Jurij Frančišek Ksaver pl. Marotti, novomeški prošt med leti 1715 in 1740, je dobrih dvesto let po ustanovitvi kapitlja globoko posegel v razmere šentruperške župnije z gradnjo romarske cerkve na čast svojemu patronu Frančišku Ksaveriju na Veseli Gori.

Cerkev je zasnovana na osmerokotnem tlorisu, ki mu je na zahodni stranici prizidano svetišče, na južni in severni pa stranski kapeli. Zvonika stojita izven osrednjega tlorisa, diagonalno zasukana na glavno os, skupaj s kupolami pa ustvarjata vtis slikovite stavbne gmote, ki predstavlja samosvojo arhitekturno rešitev v času cvetočega baroka na Slovenskem. Cerkev se ponaša tudi z odlično sočasno opremo, z glavnim t.i. okvirnim oltarjem iz kroga novomeške delavnice zlatih oltarjev, s slikami naših osrednjih baročnih slikarjev, Sv. Janez Nepomuk Fortunata Berganta, Smrt sv. Jožefa in Sv. Frančišek Saleški Valentina Metzingerja, ter freskami Antona Tuška, edinimi, s katerimi se ta slikar umešča v slovensko baročno freskantstvo. Na pevskem koru so ohranjene znamenite Göblove orgle iz leta 1751.


OBČINA ŠENTRUPERT

Občina Šentrupert leži v osrednjem delu porečja Mirne, savskega pritoka na Srednjem Dolenjskem. Oblikovala se je na prehodu iz Mirnsko-Mokronoške kotline v gričevje na severu in sega do meje s hribovitim svetom Posavskega hribovja. Na 42 km² živi v 25 naseljih 2400 prebivalcev. Poselitev je zgoščena po naseljih na vzpetem kotlinskem robu. Precej redkeje je poseljeno zaledje - gričevje in hribovje z raztresenimi slemenskimi in pobočnimi zaselki. Center osrednjega naselja Šentruperta je krožni trg, ki je izrazito “centralno” gručast, k čemur pripomore cerkev sv. Ruperta, osrednji ambient pa tvori enonadstropni niz, ki se enakomerno izteka v več obcestnih grupacij.

Znaki obljudenosti segajo daleč nazaj v prazgodovino, ko je tod vodila cesta proti prevalu pri Mokronogu, ki je prek doline Laknice povezovala Mirnsko dolino s Krško kotlino. Danes potekata najpomembnejši prometnici Mirnske doline, cesta in železnica, ki povezujeta Dolenjsko podolje s savsko dolino pri Sevnici, po južnem robu občine.


Današnja podoba občine zrcali življenje od druge polovice prvega tisočletja naprej. Dominirata grad Škrljevo kot zgodovinsko dokazana posest kneginje Eme iz rodu dinastije Breško-Seliških in cerkev sv. Ruperta kot eden najlepših spomenikov zrele gotike v Sloveniji. Grad je zgrajen na vzpetini zahodno od vaškega naselja Škrljevo ob severovzhodnem robu šentrupertske ravnine. Ves severozahodni predel Mirnske doline je zaznamovan s tem objektom do take mere, da vzpostavlja ravnovesje z ostalimi estetsko pomembnimi objekti od Vesele Gore, Okroga, Vihra, Velikega Cirnika do Mokronoga. Župnija je v listinah izpričana kot ena najstarejših na nekdanjem Kranjskem. Močne gospodarske temelje ji je utrdila že kneginja Ema s svojimi darovnicami. V zgodnjem srednjem veku je bil tu celo sedež dolenjskega arhidiakonata. Vidnih stavbnih ostankov iz obdobja romanike pa je zelo malo: južni portal p.c. sv. Duha na Vihru in zdaj zazidan severni portal p.c. sv. Barbare na Okrogu. Najdragocenejša kulturna dediščina v tem prostoru izhaja iz obdobja gotike, a tudi barok je ustvaril eno najlepših stilno čistih arhitektur na Slovenskem – cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori.