idilična cerkvica sv. Marije Magdalene na Lurnskem polju z lipami omenjenimi v Lurnski prerokbi
Ob vhodu v cerkev je na nekakšni oglasni deski objavljeno neverjetno zanimivo besedilo v nemškem jeziku. Cerkev se v nemščini imenuje Filialkirche St. Magdalena am Lurnfeld. Torej podružnična cerkev svete Magdalene na Lurnskem polju. Prevod besedila pod tem naslovom se glasi sledeče: TUKAJ KJER STOJI IDILIČNA CERKVICA SVETE MAGDALENE, JE BILO PRED VEČ KOT 1200 LETI NARAVNO SVETIŠČE SLOVENCEV.
V izvirnem nemškem besedilu je sicer uporabljena beseda "slawisches", kar je potrebno prevesti izključno kot slovenski, saj drugih prebivalcev, kot so bili Karantanski Slovenci, tam nikoli ni bilo. Zato je nedvomno upravičen prevod - NARAVNO SVETIŠČE SLOVENCEV - ein Slawisches Naturheiligtum - ali slovensko naravno svetišče.
besedilo oglasne deske v nemščini
TRI LIPE SO TUKAJ STALE (RASLE) IN SLOVENSKI KMETJE IZ VIŠAV TUKAJ NAOKROG SO REDNO PRIHAJALI (ROMALI) SEMKAJ VSAKO LETO. POROČA SE O BITKI SREDI 8. STOLETJA MED SLOVENSKIMI KMETI (Mišljeno je med slovenskimi domačini, ki so bili očitno tukaj naseljeni že stoletja, verujočimi v svoje domače staroslovenske naravne bogove, ki so jih na tem mestu nedvomno tudi častili. Izraz pogani ali barbari, ker pač niso bili kristjani je globoko žaljiv, zato je uporabljen izraz staroslovenska vera in staroslovenski bogovi. Pokristjanjevalci so se namreč marsikdaj obnašali bistveno bolj barbarsko kot pa stari Slovenci. Morda pa bi morali uporabljati kar slovenska vera in slovenski bogovi, brez prepone stara in staro, saj so bili ta vera in bogovi resnično naši, slovenski. op. avtorja) IN BAVARSKIMI OSVAJALCI (BAJUWARISCHEN BESATZEN). ZADNJI MED SLOVENSKIMI KMETI NAJ BI IZGOVORIL NASLEDNJO DVOPOMENSKO (DVOUMNO) PREROKBO OZ. PREKLETSTVO (Fluch): IN KO BODO LIPE TRETJIČ ZRASTLE, SE BOMO VRNILI IN SE MAŠČEVALI!
Očitno so takrat staroverski Slovenci padli vsi do zadnjega in se niso hoteli predati bavarskim krščanskim osvajalcem. Le tako je mogoče razumeti preroško izjavo zadnjega živečega Slovenca na bojnem polju. Zanimivo je, da so v legendi omenjene tri značilnosti staroslovenske vere. Prva je naravno svetišče Slovencev (Naturheiligtum), kjer so častili svoje bogove, druga je sama prerokba ki govori o tem, da se bomo Slovenci vrnili in maščevali, ko bodo lipe tretjič zrasle in tretja je da so tukaj stale TRI lipe.
To da gre pri številu tri za sveto slovensko število potrjujejo tudi imena slovenskih bogov kot so Triglav, Trimužjat in Trimož. Tudi na Lurnskem polju so rasle tri lipe in tudi zadnji slovenski bojevnik je v svoji prerokbi omenil sveto število tri. 'KO BODO LIPE TRETJIČ ZRASTLE, SE BOMO VRNILI IN MAŠČEVALI!'
Na polju ob cerkvici še vedno rastejo prav tri lipe in vse tri so precej mlade. Glede na to, da je lipa drevo, ki doseže častitljivo starost, je povsem mogoče, da so te tri mlade lipe pognale prav tretjič! V bližini nekdanjega staroslovenskega svetišča in prizorišča velike bitke, se nahaja tudi t.i. krvava kadunja (Blut molde), kjer bi naj bilo toliko krvi padlih slovenskih bojevnikov, da je zemlja od nje še danes črna. Tam nekje blizu, je tudi zakopano orožje, ki ga je treba najti, kajti v novi vojni bo to orožje zmagovito in bo odločilo njen izzid.
PREROKBA O LURNSKEM POLJU
v Keleminovih Bajkah in pripovedkah slovenskega ljudstva
Lurnsko legendo je moč najti tudi v delu Jakoba Kelemine Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki je izšlo leta 193o v Celju. Gre za bajko pod številko 257, ki se povsem ujema z zgoraj navedenim nemškim besedilom v cerkvici sv. Magdalene na Lurnskem polju in se glasi:
"Nedaleč od stare Teurnije proti Dravi stoji na Lurnskem polju kapela sv. Magdalene. Dalje gori so tri ponikve, imenovane Krvave krnice. Tukaj so baje Franki potolkli Slovence in razdrli žrtvenik njihovega malika. Umirajoči Mike, to je višji duhoven, je izgovoril sledeče maščevalne besede: »Kadar bodo lipe trikrat zrastle iz posvečenega zemljišča, bodo Slovenci poiskali tam zakopani dremelj (buzdovan, batog) in v krvavem boju bo žena v bližini stanujočega Partuša ubila z burkljami edinega pri življenju ostalega nemškega vojvodo. Vendar bodo Slovenci zmagali in zopet bo vstalo Borutovo kraljestvo.« - Lipe stoje še dandanašnji. Ko so se leta 1736 spuntali milštatski kmetje proti gosposki, so iskali dremelj (prav tako tudi v francoskih časih), a ga niso našli. Našel ga bo pa sin kmetice Partušice, ki ga bo rodila baš na Krstnikovo opolnoči. In tedaj bo tudi vstal Kralj Matjaž iz gore."
Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, Ljubljana, ponatis 1997, str. 295, št. 257; Vir: I. Trstenjak, Novice 1857, str. 10 (Kotnik, Storije I, st. 50). Glej tudi opazko 1. c. str. 106. - II. Franzisci, Carinthia 1868, 318 (Graber, st. 528); Stangental, Stanigojeva, Stankova dolina. - III. Graber, st. 529; prim, naše št. 218. - IV. R. Eisler, Mitt. Inst. f. o. Gesch. f. XXVIII (Graber, st. 473, 533). - V Fl. Horvat, Kr. mesta. 31.
vir: HERVARDI
